Prvi kokoši Slovenije

Piše: Marko Lukan

Piše: Marko Lukan

No, to pa je bombastičen naslov za intervju, ane? Saj ste že vsi opazili dve bejbi, ki ju mediji opisujejo z Zvezdnici družabnih omrežij z Gorenjske in podobnimi nazivi? Dekleti sta v preteklem tednu posneli izjemno odmeven .. hm … kako bi temu rekli? … selfie-video, ki se je kakor požar razširil po družabnih omrežjih. V njem ne manjka sočne gorenjščine, začinjene s še bolj sočno balkanščino, a se je tisočem gledalcev posnetek zazdel tako zanimiv, da so ga delili na svojih profilih. Menda si človek lahko misli, da dekleti govorita strašne neumnosti, ali pa tudi ne, a ostaja dejstvo, da se je s tistim, kar sta bejbi v posnetku povedali, strinjalo ogromno prebivalcev deželice na sončni strani Alp. Če sem popolnoma iskren, sem po prvem ogledu posnetka (ki mu je sledilo še nekaj drugih) tudi sam pošteno zastrigel z ušesi, češ … Kaj koji qra*tz sem pa zdaj ravnokar gledal? Ampak ko firbec, kakršen sem, začne opazovati kakšen izbruh komentarjev sta punci povzročili s svojo objavo, si ne more kaj, da ne bi vsemu skupaj z zanimanjem sledil. Zdi se, da se je v njuno zgodbo povezal bes brezpravne množice, site dvojnih meril v Deželi. Tako človek lahko sledi neverjetnim izbruhom odobravanja, podpore “korajžnima puncama”, pa zmerljivk drugače mislečih in celotnega spektra vmesnih pridevnikov, ki si jih domišljija lahko zamisli. Naj si ljudje o dekletih mislijo karkoli že, moj vohljaški nos sem moral vtakniti v slovenski fenomen zadnjih dni, ki se mu reče

Maja & Anita cooltext167994671777910

Dekleti sta v javnosti sicer znani s polnima imenoma in priimkoma, a smo se takoj v začetku našega pogovora strinjali, da bomo ostali kar pri lastnih imenih. Pogovor Maje, Anite in Marka se je torej zgodil nekega mrzlega, ranega jutra v enem od idiličnih gorenjskih krajev. Čudna ura, za katero smo se za naš intervju dogovorili, me je – kot že tolikokrat prej – ujela nepripravljenega. Ob dogovorjeni uri sem bil od mesta našega zmenka oddaljen še nekaj kilometrov in sklenil sem, da se puncama po telefonu opravičim, češ … potrpita no še malo, kmalu bom tam. Ni problema, je rekel prijazen glas na drugi strani, midve sva tu že od … od … od uro in četrt prej.

V začetku sem seveda – meni prej le na videz znani – dekleti moral podrobneje spoznati. V ta namen sta mi zaupali nekaj osnovnih podatkov, ki jih na tem mestu delim s tabo, dragi moj bralec. Na ta način sem se portretirankama nekoliko približal, pa tudi sicer smo kar takoj v prvih minutah našega novega znanstva vzpostavili pristen kontakt. Šala, ali dve, ki jih ima takle – z vsemi žavbami namazan samski ločenec, kakor sem sam – sta pomagali razbiti nelagodje prvih stavkov. Ampak pustimo ob tem težave druge pubertete stihoklepca tekstov na tej spletni strani nekoliko vnemar in se končno posvetimo puncama. Še prej bi bilo verjetno pametno omeniti, da sem obema zvezdicama tega članka že v začetku povedal, da ju bom najbrž s kakim vprašanjem sprovociral, saj so naši pogledi pri marsikateri zadevi lahko diametralno različni. Ni problema, sta rekli, se bomo že dogovorili. 

Pričujoči pogovor je torej nastal s 33 letno gostinko Majo in 32 letno frizerko Anito, po poreklu iz Črne gore. O tem so se namreč razplamtele žolčne spletne debate in menim, da je prav, če to povemo. Obe portretiranki sta materi. Naš dogovor je bil, da njunih otrok v intervjuju ne bomo omenjali in tega sem se v prihodnjih nekaj urah tudi držal. Vse do pred nekaj tedni sta dekleti v Ljubljani imeli najet gostinski lokal, za katerega pravita, da z novimi lastniki nista mogli doseči dogovora o nadaljnjem najemu. Trenutno sta obe nezaposleni, nobena od njiju ne prejema socialne podpore. Na vprašanje od česa sicer živita, odgovarjata, da živita od otroških dokladov in preživnin, ki jima jih plačujejo bivši partnerji, pa tudi sicer – kakor povesta sami – znata najti načine za preživetje. Maja v tem kontekstu omenja tudi najemniško stanovanje, Anita pa pošteno pove, da ji pri njeni starosti preživeti pomagajo še vedno tudi starši. Pogovor sem v izogib nesporazumom o izrečenih in zapisanih mislih dobri dve uri tudi snemal.

Živijo dekleti. Veseli me, da smo se spoznali! Kako je torej prišlo do fenomena vajinih posnetkov na spletu?

Maja in Anita začneta v en glas pripovedovati in čeprav sem si želel zapisati komentar od vsake posebej – kar sem sicer pogosto v pogovoru kasneje res počel – so naslednji stavki preprosto sklop odgovorov, ki so iz punc kar vreli …

Pojma nimava zakaj se je to zgodilo! Pravzaprav sva že dlje snemali razne krajše filmčke in jih objavljali, a sva te zadeve počeli bolj sebi v zabavo. Saj veš, posnetke v stilu Jackassa, kdo ima manjšega lulčka od mobilnega telefona in podobne zafrkancije. Potem pa sva v nekem trenutku naleteli na zgodbo o deklici, ki je zbolela za rakom, njena mati pa ji zaradi pomanjkanja sredstev ni mogla kupiti zdravil. Hkrati sva na spletu našli podatek, po katerem imajo ljudje pri nas pokojnine po 300 in nekaj evrov, socialna pomoč znaša 270 evrov, ob tem pa vlada beguncem namenja vsakemu po 833 evrov vsak mesec. Kasneje sva našli celo podatek, ki pravi, da nas begunec na mesec stane 1500 evrov …

Počakajta punci. Zanima me, kako se odločita, katerim informacijam verjameta. Sam sem na primer našel podatek, po katerem država Slovenija beguncem namenja mesečno po 18 evrov. Nekdo torej laže. Kako se vidve odločita, komu verjeti?

Pa … midve seveda ne veva, kaj je res in kaj ni. Ampak ne zdi se nama pa prav, da je tako. S svojim posnetkom sva želeli samo povedati to svoje mnenje. Še sami ne veva, zakaj se je posnetek tako hitro razširil na internetu, ampak očitno veliko ljudi misli tako, kakor misliva tudi midve. Morda pa ima zasluge za vse skupaj način, na katerega sva zadeve povedali. Misliš, da bi naju kdo slišal, če bi bili na posnetku prijazni? Razumeva stisko ljudi, ki bežijo pred vojno, ampak za te zadeve naj skrbijo v državah izvora …

Že, že, ampak spraševal sem vaju, kako se odločiš, katere informacije so prave. Morda pa z napačnimi informacijami brez potrebe širimo paniko in strah?

Na tem mestu se prvič nekoliko bolj živahno v debato zaplete Anita, Maja pa kakor da bi za nekaj trenutkov razmišljala o tem, kar sem ju spraševal …

IMG_3812[1]

Anita: Ma ne veva midve tega! Veva samo to, da naju ves čas bombardirajo s teženjem po strpnosti. Lahko je biti strpen, če imaš 3000 evrov plače. Naj dajo meni tri tisočake, pa bom tudi strpna! Odkar se je razširil tisti prvi posnetek, sva doživeli tako pohvale, kakor tudi pljuvanja. Ampak nama je vseeno. Midve sva jezni na državo. Sva pa prijateljici. Ena za drugo bi šli tudi v grob.

Maja: V zadnjih dneh sva dobili kup novih prošenj za prijateljstvo na Facebooku. Oglašajo se podporniki, sklenili sva kup novih znanstev. Pri tistih posnetkih je šlo za zajebancijo in še vedno sva presenečeni, kaj se je iz vsega skupaj izcimilo. Ampak kakor praviš – saj ne moreva vedeti, katere informacije so prave in katere ne. Če tako pomislim, res ne morem komentirati posilstev v Nemčiji, ker … tisto so bili črni ljudje. Ti, ki bežijo čez naše ozemlje, pa so Arabci. Lahko pa komentiram neumnosti, ki jih uvaja naša vlada. Govorim o regratu, o gobah in podobnih zadevah …

Na enem izmed vajinih posnetkov sta tudi rekli, da bi bilo treba beguncem kar poslati metek v čelo, ali kako že … Se zavedata teže izgovorjenega? Prevzameta odgovornost za te reči? Zanima pa me tudi, kaj menita o bodeči žici na slovenskih mejah.

Anita: Ma glej, pri nas za nikogar ni zakona, samo za Slovence. Morali bi se zgledovati po Rusiji! Tisto o streljanju seveda nisva mislili resno, to človeku pač pade iz ust.

Maja: Enkrat sem šla z otrokoma na morje. Ker imam vsakega z drugim partnerjem, me niso spustili čez mejo, pa sem njuna mati. Morala sem se vrniti domov po rojstne liste in sem tako zapravila cel dan. Ti ljudje pa lahko pridejo kar brez dokumentov, pa jim nihče ne ovira vstopa v državo. 

Anita: Ko so pred dvajsetimi leti v Slovenijo pribežali Balkanci, je bilo drugače. Oni so morali sprejemati naše zakone …

Kako pa vemo, da jih ti zdajšnji pa ne bodo?

Anita: Ja saj ne vemo. To je naša težava. Ampak stari, midve sva res razpizdeni, razumeš?

Maja: V teh dneh mi je poslal posnetek en policaj. Na njem je razvidno, kako se upirajo begunci na meji. On je moral uporabiti silo, ampak teh stvari ne smejo dati v javnost. Pravi, da je vesel, da ima ta posnetek, saj mu bo na sodišču lahko prišel še prav. Si moreš misliti, opravljal je svoje delo, pa gre lahko na sodišče?

Anita: Policajem je treba dati več! Oni nas varujejo, razumeš?Sicer pa ljudi ne šicamo na meji. Jaz pravim, da je bog dal lajf in samo bog ga lahko tudi vzame! Odgovornost za izrečeno pa seveda prevzameva. Saj resnično misliva stvari, ki jih govoriva! Sicer pa je v teh zadevah preveč politike. Sami sva želeli pomagati v nekem dobrodelnem društvu na Jesenicah. Pa sva naleteli na situacijo, v kateri je ena gospa prosila za pralni prašek, a ji ga v vodstvu humanitarne organizacije niso želeli dati. Zbrali so ogromno stvari, a je šlo vse za begunce. Po tistem nisva želeli več pomagati. To je vse politika, razumeš? Kar se pa tiče žice – prav je, da jo imamo! Mora se vedeti kdo je kdo!

Maja: Namesto žice bi tam moralo biti več policije in vojske …

Pa se vama zdi, da žica samo preprečuje vstop tujcev v Slovenijo, ali tudi onemogoča izstop Slovencev iz države?

Maja: Ja, tudi mi ne moremo ven.


Kako pa je bilo s tistim protestom proti beguncem v Šenčurju?

Anita: Nimava midve nič proti beguncem. Ampak te ljudi je treba dati nekam, kjer bo urejeno, kjer bodo sanitarije in dostojne razmere. 

Maja: Bolj se gre za okoliške kmete. Ti ljudje bodo uničili zemljo, kmetje pa so že tako reveži. Midve v začetku sploh nisva vedeli za protest …

Anita: Ma ne strinjam se jaz z begunci, razumeš? Najprej naj država poskrbi za socialo in zdravstvo, potem pa naj skrbi za begunce. 

Ena od vaju je v enem od posnetkov na oblast klicala Jelinčiča. Glede na to, da bi človek pri vama, ali vajinih otrocih, ne našel ravno čiste slovenske krvi, se vama ne zdi to nekoliko nenavadno?

Maja: Gledala sem en posnetek od Jelinčiča. On vse pove naravnost, nič prikrito. To mi je všeč …

Anita: Tiho naj bo tudi on! Tudi on je na -ić! Jaz se nočem več prilagajati. Naj se prilagaja Cerar, pa Merklova!

Kaj pa menita o tem, da se je pol Kranja dvignilo v protestu proti nastanitvi šestih mladoletnikov brez staršev v kranjskem dijaškem domu?

Maja: Jaz sem proti takim protestom.

Anita: Ljudje se bojijo posilstev, pretepov, umorov. Dajte ven prave informacije! Zdaj je govora o šestih otrocih brez staršev. Čez dva dni bo tam deset otrok s starši. Slovenija pa ni zmožna poskrbeti za njih! Ti ljudje potrebujejo posebne vrtce, posebne šole. Ko bo konec vojne, bodo šli vsi nazaj. In kaj naj mi z njimi? Naj jih vzamejo nazaj gospa Merkel in ZDA!

IMG_3818[1]

Kaj pa se dogaja s tem brisanjem vajinih profilov na Facebooku?

Maja: To se je začelo dogajati v zadnjih dneh. Tisti posnetek, v katerem sem govorila o metku v čelo, si je ogledalo 400 000 ljudi. Naslednje pa 60 000, pa 30 000 in tako dalje. Mogoče pa so jih umaknili, ker je bil preobremenjen net, kaj pa vem …

Anita: Jaz sem se malo umaknila. Ljudje so začeli pošiljati grožnje. Govorim o tem, da nam Evropa daje subvencije za begunce. Tole, kar govoriva midve, so samo reakcije. Jeza, agresija, razumeš? Nihče ne pravi, da bomo begunce na mejah streljali. Ampak nama pa tudi grozijo, naj ne hodiva po mestu, saj nas bodo pretepli.

Zakaj pa ne prijavita takih groženj?

Anita: Ne bojim se jaz nikogar. 

Maja: Nočeva se ubadati s tem. Jaz sicer samo govorim o tem, da obsojam lakoto. Smilijo se mi otroci. Še sama bi pomagala onim šestim otrokom, ampak kaj bi s tem spremenila?

Anita: Ampak a sem jaz dolžna komu pomagati? Ko so bile pred časom poplave v Srbiji, smo Slovenci zbrali ogromno pomoči in je poslali v Srbijo. Ne moremo pa ljudi sprejemati!

V posnetkih se imenujeta tudi “slovenski čefurki”. Kako to?

Maja: Midve sva ponosni. Sama sem Slovenka, a sem enega otroka rodila čefurju. Če bova kdaj z Anito ustanovili stranko, se bo imenovala SSČ – Stranka slovenskih čefurjev, hahahaha.

Anita: Jaz sem slovenska čefurka, kako pa naj si drugače rečem? 25. decembra grem v slovensko cerkev za Božič, 7. januarja pa v pravoslavno. Sicer pa sem verna bolj zase. Za vero ni potrebno hoditi v cerkev, vero lahko najdeš tudi pod kamnom. 

Zaznavata kako povezavo cerkve in politike v Sloveniji?

Anita: S tem se ne obremenjujem.

Pa poznata tradicionalno slovensko politično delitev na levico in desnico?

Anita: Ne. Kateri so kateri?

Maja: Jaz se v to ne razumem. Grem ven na cigaret, vidva pa se malo pogovorita.

V enem izmed svojih posnetkov sta rekli, da podpirata vse – Slovence, Cigane, čefurje, mafijo in vse ostale. Ne podpirata pa beguncev, kako to? Pa kaj sta mislili z mafijo? Kako podpirata mafijo?

Anita: Z mafijo sva mislili politiko. Vse te ljudi, vso to mafijo mi podpiramo. Politika – to je mafija. Ko bo prišla vojna, kdo misliš da bo podpiral nas?

O kakšni vojni govoriš? S kom?

Anita: Prišlo bo do tistega, kar je napovedal že Nostradamus – do vojne med kristjani in muslimani. Jaz pa vedno podpiram ljudi, ki se znajdejo. Zato sem govorila o mafiji. Poglej, imam eno dobro idejo. Vsak Slovenec naj vsak mesec prispeva en evro. To bi bilo dva milijona evrov – vsak mesec! S tem bi najrevnejšim pomagali poplačati dolgove. Ampak to pri nas ni izvedljivo, ker bi potrebovali pet odvetnikov in deset svetovalcev, potem pa bi na koncu ostalo 200 tisočakov. 

Poznata razliko med begunci in migranti?

Maja (ki se je medtem že vrnila)Ja, seveda …

Anita: Poglej, begunce v letih 1991-95 nisi mogel nastaniti, če nisi prej povedal kje bodo živeli, kdo jih bo preživljal in podobno. Ti sedanji pa imajo polno denarja. Normalno je potem, da so živčni, če jih natrpamo v neke centre. Če si begunec, potem nimaš za kruh in nisi pijan, pa prav gotovo nimaš iPhona. Nemčija in Avstrija bosta zadržali sposobne migrante, nam pa bodo poslali največje reveže. 

A vesta v katerem primeru se pred besedo uporabljata črki s/z? Opazil sem namreč, da ne dasta prav dosti na slovnico v vajinih zapisih. Zelo pogosto uporabljata tudi kletvice …

Maja: Država nam je top-shit, zakaj ne bi še jaz uporabljala takih izrazov? Potem pa se nama zaradi nezadovoljstva pridružijo še drugi ljudje. 

Kako je sicer z vama? Je ena bolj možgani, druga pa bolj usta?

Maja: Jaz sem bolj možgani, Anita pa bolj usta, hahahaha!

Anita: Hahahaha, mogoče sem jaz res bolj glasna. Midve sva bolj jing in jang. Sicer pa – briga mene za slovnico! Jaz želim samo povedati tisto, kar me teži.

IMG_3813[1]

V enem komentarju sem prebral, da sta prvi kokoši Slovenije. Lahko to uporabim za naslov članka?

Anita: Pa daj. Midve sva odbiti.

Kakšni so sicer kaj vajini načrti za naprej?

Anita: Pogovarjali sva se o tem, da bi imeli radijsko, ali pa TV oddajo. Ampak to eno tako – brez cenzure. Jerry Springer foro. Ljudem je treba dati nazaj človečnost. Treba se je pogovarjati o vsem.

Maja: Vzeli sva si dva, ali tri mesece pavze. Ne veva še točno kaj bi. Vabijo naju na vse strani, pa v stranke in kdo ve kam še vse.

Vaju kličejo tudi novinarji? Si je že kdo vzel čas in vaju resnično predstavil?

Anita: Nihče naju ne kliče. V narodu pa se je nekaj premaknilo. Še Cmerkotu ne paše internetna nestrpnost.

Komu?

Anita: Predsedniku vlade, Cmerkotu.

Hahaha, a tako mu rečeta? Cmerko? Okej, zastavil bi vama naslednje vprašanje – ali vesta kdo je bil Andy Warhol?

Maja: Ne. Kdo je bil to?

To je bil umetnik, ki je pred desetletji rekel, da se v prihodnosti vsakomur obeta njegovih petnajst minut slave. Je tole dogajanje zdaj vajinih petnajst minut slave? Se vama prepoznavnost zdi v redu?

Maja: Ma ne, najinih petnajst minut slave šele pride, haha. Sicer pa midve sami nisva slavni, ljudje naju delajo slavni.

Anita: Midve sva si različni. Maja je atraktivna in postavna, ukvarjala se je z manekenstvom, ona ve kako te stvari potekajo …

Maja: … potem pa ljudje običajno mislijo, da sem lepa in glupa. 

Anita (pogleda Majo in pravi): Če se dotaknejo tebe, se dotaknejo tudi mene. Ampak majke ti, kaj si ti dala bogu, da si vse to dobila v paketu, hahahaha?

Maja: Hahahaha! Ti si zmešana. kaj bi lahko dala bogu?

Anita: No, skratka – meni je vse to, vsa ta popularnost nova. Še iz Amerike, pa iz vojske se mi oglašajo. Pošiljajo fotografije spolnih udov, ponujajo poroke, pa še svašta …

Maja: Mene vabijo na jahte. Pecajo me tudi ostarele lezbijke, ampak tega raje ne napiši, hahahaha. Ampak resno ti povem, osvajala me je ena ženska … če se ne motim, je rekla, da je ravnateljica neke šole. Kaj, če bi jaz te stvari dala ven, v javnost?

Anita: Skratka, ne zdi se nama fajn vse to, vsa ta slava. 


Zanimajo me tudi vajina mnenja o članstvu Slovenije v EU, pa v NATO paktu. Kaj mislita o bivši Jugoslaviji? In kaj menita o pokojnem Maršalu Titu?

Maja: Iz EU bi morali ven! Prej smo živeli bolje! Morali bi nazaj v Jugoslavijo. Tisto, kar Hitlerju nekoč ni uspelo z ubijanjem, današnjim zavojevalcem uspeva z denarjem.

Anita: V Jugi smo bili najjači! Iz NATA pa jaz ne bi šla. Vseeno se sami ne moremo varovati. Tito je bil pa KRALJ! Plače so bile takrat 1:3, danes pa so 1:100. On je pač imel za sebe, ampak je pa tudi poskrbel, da so ljudje imeli strehe nad glavo, da so hodili na morje in na smučanje, pa še bi lahko naštevala … Ljudje v teh krajih preprosto potrebujemo diktatorja.

Anita kdaj si bila zadnjič v Črni gori?

Anita: Dol ne hodim. Ne morem si privoščiti.

Kdo pa je po vajinem mnenju kriv za bedo ljudi v Sloveniji? So to begunci, ekonomski migranti?

Anita: Kriva je sprostitev kreditov. Vsi smo se zapufali, zdaj pa nismo sposobni odplačevati. Politika si polni žepe, nam pa ne da ničesar. Moralo bi biti pa ravno obratno!

Maja: Niso krivi ne begunci, ne migranti, ne čefurji, ampak politiki! Sicer pa se na to ne spoznam, grem enega prižgat’, hahaha.

Anita: Zato pa jaz pozivam na protest proti politiki. Nimamo kapitala! V Slovenijo pa od Evrope prihaja denar. Ampak kam izgine? Vlada ta sredstva porabi za potovanja in avtomobile. E, pa – tudi Slovenci bi radi potovali!

IMG_3828[1]

A vesta, kaj se je v preteklih letih zgodilo na Islandiji? Vesta, kaj se je zgodilo goljufivim bankirjem, direktorjem, politikom?

Maja & Anita: Ne, kaj?

Država je finančno povsem propadla zaradi bančnih mahinacij. Potem pa so se ljudje uprli, odstavili korumpirano elito in jih obsodili na dolge zaporne kazni.

Maja: Pri nas pa dobijo odpravnine. Če kdo kaj zaserje, ga čaka še nagrada. Drugje so zakoni za vse enaki, pri nas pa ne. Zakaj Zidar ne sedi? Pa Tovšakova? No, ona nekaj že sedi, ali kako …

Anita: Mi podpiramo NATO, Ameriko, podpiramo bogate, skrite ljudi. Saj vsi vemo kdo so to. Gre za en narod, a ga tule ne omenjaj, haha, če ne bodo spet rekli, da širim sovražni govor. Pri nas ni stricev iz ozadja, so bolj zunaj. Meni je pa dosti tega “figurisanja”, nekdo bi moral voditi državo, kakor jo vodi Putin. On je za svojo državo pripravljen sprejeti tudi metek …

Maja: Tile naši so pa dobri samo za na modno pisto.

Povejta, kdo je vajin najljubši politik? Imata najljubšega avtorja, glasbenika? Avto?

Maja & Anita: V Sloveniji nimava najljubšega politika. V tujini je pa to Putin, hahahaha.

Anita: Nimam najljubšega avta.

Maja: Stari, jaz vozim Dodge-a. Ampak mi ni važna znamka, važno mi je, da me pripelje v Haloze, ali pa na Jelovico, kjer imam vikende.

Anita: V Sloveniji nimam najljubšega glasbenika. Sicer pa mi je všeč vse kar je dance-pop-balkan stil.

Maja: Meni je všeč Martin Perović. Ampak tudi on poje balkan-stil. Sicer greva pa radi tudi na gasilske veselice. Kamorkoli pravzaprav, kjer se da lepo žurat, se ga po potrebi napit’, na Balkan žure .. Najljubšega avtorja pa nimam.

Anita: Meni so bolj všeč take stvari, kot je 50 odtenkov sive, hahahaha ….


Opažam, da sta radi urejeni. Dasta dosti na modo, na firme? Se zavedata, da dosti teh oblek naredijo otroci kje na daljnjem vzhodu? Kako gledata na to?

Maja: Jaz ne kupujem “firm”. Šivam si sama. Moja mami in foter sta oba lovca, lahko bi nosila tudi krzno, pa nočem. Sem pa proti otroškemu delu, gre za izkoriščanje!

Anita: Krzno ja …. ali pa ti vegetarijanci; najprej ti pamet soli s tem, da ne jej mesa, potem se pa usede v usnjen avto. Te fore, vegetarijanstvo, pa ne nošenje krzna, pa eko to, eko ono, vse je to modna fiža …

Fiža?

Anita: Kako pa se reče? No, ajde, modna muha.

Maja: Zapiši še to, da nisva lezbijki. To naju ves čas sprašujejo. Sprejeli sva prijateljstvo, ker sva se sprejeli. Se pa včasih tudi skregava in se ne slišiva po par dni.

Kako pa je s tatuji?

Maja: Obe sva tetovirani. Ampak povej mi ti, kdo je zjebal svet, tetoviranci, ali ljudje v kravatah?

Anita: Joj, da mi je samo en mesec biti predsednica!

Maja: Ja, haha, hitro bi naredili red.

Kako bi si razdelili vloge? Kaj bi najprej naredili?

Maja: Vse bi delali skupaj. Najprej bi odprli tovarne, ljudem bi dali delo. Šole bi bile zastonj …

Anita: Dedci bi morali delat, ženske pa skrbeti za dom in otroke.

Maja: Ma ne, vsi bi morali delati, potrebno bi bilo tudi zvišati plače.

Anita: Moja mama je delala v Gorenjskih oblačilih. Firmo je prevzel en privatnik in ji ostal dolžan plačil za eno leto. Sodišče je najprej priznalo terjatve, a je na koncu ugotovilo, da iz vsega skupaj ne bo nič. Razumeš? Vse ima iz sodišča, da ji tip dolguje denar, pa nič ne more.Nikamor se ne more tužiti!

Kaj se bo zgodilo sedaj?

Anita: Vsa vlada mora iti stran! Ponujajo nam neke reforme za begunce. Ma – kakšne reforme? Kaj to potrebujemo?

Maja: Vsi moramo iti na ulice. Ampak ne smemo povzročati nobene škode. Dajmo jim vedeti, da nismo zadovoljni. Zbirali bomo podpise. Če je moral iti Janković, bo moral iti tudi Cerar. 

Janković?

Anita: Janković je dober ekonomist. Dober je pri obračanju denarja. Podoben je Titu. Je zelo inteligenten in ima nekatere balkanske lastnosti, ki jih ta narod nima.

Maja: Pahor je pa samo lutka, balerina, barbika. Kakšno funkcijo sploh ima? Ne rabimo ga, samo naš denar krade!

IMG_3817[2]

Kdaj sta bili zadnjič na morju?

Anita: Lani. Ampak letos greva na Pahorjev račun. Lepo sva ga pohvalili, valjda bo dal kaj od sebe, hahaha …

Maja: Ne spomnim se. Poglej to, (pravi maja in mi pokaže nekaj na svojem telefonu) Cerar pravi, da smo v Sloveniji vsi postali zahojena, nekulturna drhal. Na koga to leti? To leti name. In zdaj bomo vsi kaznovani.

Anita: Da ga ne bi jaz prišla kaznovat’! Povej mi Marko, a greva midve lahko na kakšen njihov sestanek? Mnogo bi jim imela za povedati!

Kolikor vem, gre lahko vsak opazovati seje parlamenta. Ampak tam so gotovo kaki varnostniki; ne vem, če bi vidve sploh prišli kaj dosti do besede.

Maja: Ljudje se bodo sami dvignili čez kak teden.

Okej punci, veliko tem smo obdelali. Prepričan sem, da vaju bodo ljudje po vsem povedanem poznali bolje. Bi za konec bralcem še sami sporočili kaj pametnega?

Anita: Slovencem bi rada sporočila, naj ne bodo tiho. Dosti je bilo hlapčevstva! Ni važen način, na katerega izrazijo svoje nezadovoljstvo, važno je, da se jih sliši.

Maja: Kaj naj rečem? Lahko vsaj enkrat pokažemo, da smo narod, ki drži skupaj. Naredimo nekaj za boljši jutri! Stopimo skupaj in nekaj spremenimo. Ali pa pač bodimo tiho in jamrajmo dalje.

Čisto na koncu pa me še zanima – kako to, da sta se odločili, da pristaneta na intervju z mano?

Maja: Ocenila sem, da si v redu človek. Ko si me kontaktiral, sem hitro videla, da nimaš slabih namenov. Tudi sedaj mislim tako. Hvala, ker si naju povabil, res se nama zdi prav, da naju ljudje bolje spoznajo.

Nekako na tem mestu smo s puncama formalni del pogovora končali. Nekoliko smo se še objemali in fotografirali. Že tako sta punci precej prepoznavni, naša druščina pa je bila tudi kar konkretno hrupna. Posebej za Anito velja, da se v trenutkih, ko iz nje vre jeza, ne ozira na okolico. Med intervjujem sem opažal, da se ljudje od sosednjih miz v lokalu pogosto ozirajo v našo smer. Kako tudi ne! Ampak kaj reči o dekletih ob koncu? Človek se morda ne strinja z vsem, kar bejbi povesta. Vsekakor pa velja, da je v marsičem povedanem tudi resnica. Maja in Anita sta na nek način tipični predstavnici brezpravnega, obubožanega in brezperspektivnega ljudstva v tej deželi. Ljudstva, ki mu je elita v zadnjih 25 letih pokradla vse in odvzela še dostojanstvo. In kot taki, z vso podporo,  ki jima jo ljudje iz tega, ali onega razloga namenjajo, sta resno opozorilo vladajoči kasti nedotakljivih, pa najsi bodo hujskači in ustrahovalci ljudi z desne strani političnega spektra, ali pa tisti s tako imenovane levice, ki so z ljudmi že davno izgubili stik in se borijo le še za svoje privilegije. Punci imata prav – v tej državi bo nekaj treba spremeniti!

OPOMBA:

Svojo podporo nezaposlenemu avtorju tega in ostalih zapisov na tej spletni strani lahko izkažete s tem, da poklikate nekaj reklam, ki so vidne v članku, ali poleg njega. Vse skupaj vas ne bo stalo niti centa, saj zadeve plačajo naročniki reklam. Za izkazano zaupanje se zahvaljujem in vas seveda vabim k branju tudi drugih prispevkov.

Spodaj vam ponujam tudi opcijo direktnega darovanja. Vesel bom vsakega evra, četudi enega, dveh, ali petih! In seveda – ne pozabite – delite zadevo med prijatelje in znance!

 IMG_3823[1]

Če ti je moje pisanje všeč, me prosim všečkaj in sledi:
februar 27th, 2016

Oznake: , ,

Dodaj odgovor