Na Fakulteti za ekonomijo in informatiko Univerze v Novem mestu so v okviru raziskovalnega projekta Uporabnost in uspešnost orodja za povezovanje znanosti in gospodarstva s pomočjo generativne umetne inteligence (GenAI) (L7-70279), ki ga sofinancirata ARIS in Result d.o. o., zaključili prvo fazo raziskave, v kateri so izvedli 24 poglobljenih intervjujev z raziskovalci, predstavniki gospodarstva in oblikovalci politik.
Namen raziskave je bil ugotoviti, kako različni deležniki doživljajo trenutno sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom, s katerimi ovirami se srečujejo ter kakšno vlogo bi lahko imela generativna umetna inteligenca pri izboljšanju prenosa znanja, povezovanja partnerjev in priprave skupnih projektov.
Analiza intervjujev je pokazala, da deležniki kot največje ovire pri sodelovanju ne prepoznavajo pomanjkanja informacij, temveč njihovo razpršenost, nepreglednost in preobremenjenost z informacijami. Raziskovalci in predstavniki podjetij pogosto težko najdejo ustrezne partnerje, relevantne raziskave, primerne razpise ali strokovnjake s specifičnimi kompetencami. Ugotovitve kažejo, da glavni izziv sodobnega inovacijskega okolja ni dostop do informacij, temveč njihovo učinkovito iskanje, vrednotenje in povezovanje.
Posebej zanimiva ugotovitev raziskave je, da sogovorniki generativne umetne inteligence ne vidijo predvsem kot orodja za avtomatizacijo odločanja, temveč kot pomoč pri povezovanju ljudi, organizacij in idej. Po njihovem mnenju bi lahko sodobna orodja umetne inteligence bistveno olajšala iskanje partnerjev, prepoznavanje skupnih interesov, pregledovanje raziskovalnih rezultatov, spremljanje razpisov ter pripravo projektnih prijav.
Pomembna tema, ki se je pojavila v vseh skupinah deležnikov, je bilo zaupanje. Udeleženci so poudarjali, da uspešno sodelovanje temelji predvsem na medsebojnem zaupanju, osebnih stikih, učinkoviti komunikaciji in pozitivnih izkušnjah iz preteklih sodelovanj. Zaupanje se ni pokazalo kot posledica sodelovanja, temveč kot eden njegovih ključnih predpogojev. Deležniki so izpostavili tudi pomen transparentnosti, preverljivih referenc in verodostojnosti potencialnih partnerjev.
Rezultati raziskave nakazujejo, da bi morale prihodnje digitalne platforme za povezovanje znanosti in gospodarstva poleg informacijske funkcije omogočati tudi vzpostavljanje verodostojnosti, preglednosti in zaupanja med deležniki inovacijskega ekosistema. Generativna umetna inteligenca bi tako lahko igrala pomembno vlogo ne le pri iskanju informacij, temveč tudi pri učinkovitejši orkestraciji sodelovanja med raziskovalnimi organizacijami, podjetji in odločevalci.
Prva faza raziskave predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnji razvoj modela in digitalnega orodja, ki bo s pomočjo generativne umetne inteligence podpiralo učinkovitejše sodelovanje med raziskovalnimi organizacijami, podjetji in odločevalci. V naslednjih fazah projekta bodo ugotovitve poglobljenih intervjujev nadgrajene s kvantitativno raziskavo na širšem vzorcu deležnikov.
