Melatonin in njegova vloga pri spanju in zdravju
Melatonin, znan tudi kot hormon spanja, ima ključno nalogo pri uravnavanju ritma spanja in budnosti. V telesu se začne sproščati predvsem ponoči in možganom sporoča, da je čas za počitek. Poleg tega vpliva na krvni tlak, telesno temperaturo, hormone, glukozo in telesno težo.
Raziskave potrjujejo, da dodajanje melatonina pomaga, da lažje zaspimo in daljšem počitku. Pregled iz leta 2019 je pokazal, da se s pomočjo dopolnila čas, da zaspimo skrajša za nekaj minut, spanec pa podaljša za približno pol ure. Še posebej koristen je za ljudi z motnjami spanja ali za tiste, ki se soočajo z jet lagom oziroma nočnim delom.
Na raven hormona vplivajo staranje, uživanje alkohola, kofeina in tobaka, pa tudi izpostavljenost modri svetlobi zaslonov. Zato so poleg dopolnil pomembne tudi zdrave spalne navade. Strokovnjaki priporočajo začetek z nizkimi odmerki, med 0,5 in 1 miligramom približno pol ure pred spanjem, nato pa postopno prilagajanje, vedno pod zdravniškim nadzorom. Pri odmerkih nad pet miligramov praviloma ni dodatnih koristi.
Med neželenimi učinki se lahko pojavijo dnevna zaspanost, omotica, glavobol, slabost ali občutek mraza. Melatonin lahko tudi vpliva na delovanje zdravil, med drugim pomirjeval, zdravil za krvni tlak, antidepresivov, kontracepcije ali zdravil za sladkorno bolezen. Zato je posvet z zdravnikom nujen, zlasti pri bolnikih, ki že jemljejo terapijo.
V nosečnosti in med dojenjem uporaba ni priporočena zaradi pomanjkanja raziskav, pri otrocih pa strokovnjaki opozarjajo, da mora odločitev vedno sprejeti pediater, saj so dolgoročni vplivi, denimo na začetek pubertete, še nejasni.
Čeprav melatonin velja za varno dopolnilo in se pogosto uporablja, ga strokovnjaki opisujejo kot orodje, ki naj dopolnjuje, ne pa nadomešča zdravih spalnih navad.
