Ob svetovnem dnevu možganske kapi poudarek na telesni dejavnosti
Ob svetovnem dnevu možganske kapi, ki ga zaznamujemo 29. oktobra, so v Društvu za zdravje srca in ožilja in Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo poudarili izjemen pomen telesne dejavnosti za preventivo. Možganska kap je po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen, v Sloveniji jo letno doživi več kot 4000 ljudi, smrtnost je visoka.
Letošnja kampanja je osredotočena na redno telesno dejavnost v primarni in sekundarni preventivi možganske kapi. Geslo Bodi dejaven - močnejši od možganske kapi nas spodbuja, da izkoristimo moč gibanja, moč športa, za preprečevanje možganske kapi in za okrevanje po možganski kapi, je na novinarski konferenci poudaril podpredsednik društva Franc Zalar.
Podpredsednica društva Tjaša Vižintin je povedala, da možganska kap pogosteje prizadene starejše, lahko pa se pojavi tudi pri mladih. Dobra desetina bolnikov zaradi možganske kapi umre, približno polovica pa ostane pomembno nevrološko oškodovana.
"Možganska kap je huda bolezen, ki povzroči motnje zaznavanja, gibanja, čutenja, sporazumevanja, vedenja, čustvovanja in mišljenja. Praviloma nastopi nenadno, brez opozorila, ko se prekine dotok krvi v možgane. Do tega lahko pride zaradi pritiska krvi na del možganov ob možganski krvavitvi, veliko pogosteje pa zaradi zamašitve žile s krvnim strdkom," je pojasnila. Zato je po njenih besedah zelo pomembno, da znake prepoznamo hitro in tudi hitro ukrepamo. Te prepoznamo s pomočjo besede GROM - govor, roka, obraz, minuta oz. čas.
Dejavniki tveganja za možgansko kap so sicer sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, visoka raven holesterola, debelost, nekatere motnje srčnega ritma, kot je na primer atrijska fibrilacija, ter tudi zaseden življenjski slog, depresija ter zdravju škodljive navade, kot sta kajenje in prekomerno uživanje alkohola.
Fizioterapevt Matej Koprivnik iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je predstavil telesno aktivnost pred in po možganski kapi. Okrevanje po možganski kapi je, tudi zaradi plastičnosti možganov, kot pravi, najhitrejše v prvih dnevih in mesecih. Pomembno je, da rehabilitacijo začnejo takoj, ko je bolnikovo stanje stabilno. "V začetku je bistvena individualna, celostna, z dokazi podprta, intenzivna timska rehabilitacija v ustreznih rehabilitacijskih ustanovah in aktivnost bolnika," je dejal. Po njegovih besedah so učinki ob redni telesni vadbi lahko tudi dolgotrajnejši, življenje posameznika pa bolj kakovostno.
Da "telesna dejavnost izboljšuje počutje danes in širi meje naše svobode jutri", je opozorila tudi Vesna Radonjić Miholič iz združenja. "Telesna dejavnost nas sprošča, krepi, povezuje, bolj se zavedamo in cenimo sebe, odkrivamo nove radosti v življenju. Življenje po možganski kapi je lahko polno, bogato, razgibano, morda se prav po bolezni mnogi bolniki zavejo vrednosti in lepote življenja samega ter prepoznajo svoj pogum," je poudarila.
Kako je živeti po možganski kapi je opisal Ivan Umek, sicer predsednik kluba cerebrovaskularne bolezni Posavje, ki je pri 48 letih utrpel močnejšo možgansko krvavitev, vendar ga to ni ustavilo, da ne bi bil še naprej telesno aktiven. "Moja prva večja telesna aktivnost je bila, ko me je fizioterapevtka v bolnišnici s pomočjo sestre prestavila iz postelje na voziček. To je bil prvi obet, da le ne bo vse tako črno, kot je kazalo, ko sem 20 dni negibno ležal v postelji," je povedal. Pri okrevanju sta mu veliko pomagala rehabilitacija in telesna dejavnost. Zdaj si sploh ne zna več predstavljati življenja brez športa. "In če to pomaga meni bo tudi drugim osebam po možganski kapi," je dejal.
Podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije Tatjana Erjavec je predstavila aktivnosti združenja in med drugim opozorila na akcijo Zbirajmo minute - vsako gibanje šteje, v sklopu katere člani, njihovi svojci, prijatelji, strokovnjaki in podporniki klubov po možganski kapi zbirajo vsaj 30 minut dnevno različnih športnih in ostalih fizičnih dejavnosti.