WHO opozarja, da Evropa zaostaja pri cepljenju otrok
Precepljenost otrok v evropski in srednjeazijski regiji še naprej zaostaja za ravnmi iz časa pred pandemijo, opozarja novo poročilo Svetovne zdravstvene organizacije. Zaradi zmanjšane pokritosti z osnovnimi cepivi se po regiji širijo bolezni, ki bi jih bilo mogoče zlahka preprečiti, kot sta ošpice in oslovski kašelj.
Po podatkih WHO in Unicefa je v letu 2023 89 odstotkov dojenčkov po svetu prejelo vsaj en odmerek cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (DTP), 85 odstotkov pa je prejelo vse tri potrebne odmerke. Kljub temu več kot 14 milijonov dojenčkov ostaja necepljenih, kar poročilo označuje kot "skromen napredek ob naraščajočih globalnih izzivih".
V Evropi in Srednji Aziji se je stopnja precepljenosti ponekod celo znižala, pri čemer so nekatere države poročale o izjemno nizkih deležih. Za prvi odmerek cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (MMR) je bila precepljenost ponekod nižja od 23 odstotkov, za tretji odmerek DTP pa pod 51 odstotkov. WHO poudarja, da je za preprečevanje izbruhov potrebna vsaj 95-odstotna precepljenost.
Lani je bilo v Evropi zabeleženih skoraj 300.000 primerov oslovskega kašlja, kar je trikrat več kot leto prej. Primerov ošpic je bilo več kot 125.000, kar pomeni dvakratno povečanje.
»To niso le številke – to so stotine tisočev družin, ki trpijo, ker so njihovi otroci zboleli zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti. Cepiva rešujejo življenja,« je dejal Hans Kluge, regionalni direktor WHO za Evropo. Pozval je k vlaganju v zdravstvene sisteme, izboljšanju dostopnosti cepiv in boju proti dezinformacijam, ki vplivajo na zaupanje v cepljenje.
