Najbolj smrtonosne živali na svetu so pogosto najmanj pričakovane
Kadar govorimo o nevarnih živalih, si večina predstavlja leve, morske pse ali krokodile. V resnici pa večino smrti, povezanih z živalmi, povzročijo bistveno manj opazne vrste, ki ne napadajo z močjo, temveč z boleznimi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so glavni povzročitelji smrti med živalmi komarji, kače, psi, sladkovodni polži in muhe cece.
Na vrhu seznama je komar, ki vsako leto povzroči približno 725.000 smrti. Najbolj nevarni so tigrasti komar (Aedes aegypti) in komar vrste Culex pipiens, ki prenašajo bolezni, kot so malarija, denga, zika in virus zahodnega Nila. Zaradi podnebnih sprememb in globalizacije postajajo tudi evropska območja vse bolj ogrožena.
Sledi kača, ki z ugrizi letno ubije več kot 100.000 ljudi. Posebej nevarne so vrste, kot so črna mamba, kraljevska kobra in notranja taipan. Največ ugrizov se zgodi v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, pogosto na podeželju, kjer dostop do protistrupa ni zanesljiv.
Tretja najbolj smrtonosna žival je pes, predvsem zaradi prenašanja stekline. Bolezen vsako leto ubije okoli 50.000 ljudi, med njimi veliko otrok. Kljub temu da je steklina z ustreznim cepljenjem preprečljiva, v številnih državah še vedno ni učinkovitega sistema nadzora nad okuženimi živalmi.
Na četrtem mestu so sladkovodni polži, ki prenašajo parazitsko bolezen shistosomozo. Bolezen je razširjena v tropskih predelih in prizadene več kot 60 milijonov ljudi po svetu. Letno zaradi nje umre okoli 20.000 oseb. Okužba se prenaša ob stiku s stoječo vodo, parazit pa prodre skozi kožo.
Peti smrtonosni člen je muha cece, ki je prisotna predvsem v podsaharski Afriki. Prenos afriške spalne bolezni, ki prizadene živčni sistem, je še vedno vzrok za okoli 10.000 smrti letno. Čeprav je število primerov upadlo zaradi napredka medicine, je izkoreninjenje te žuželke zaradi obsežnosti njenega življenjskega okolja še vedno velik izziv.
Te živali dokazujejo, da nevarnost pogosto tiči v tistem, kar je očem skrito in tiho. Zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da je ključni odgovor na te smrtonosne grožnje v dostopu do preventive, cepljenj, izobraževanja in osnovne zdravstvene oskrbe.