Ultra hitra moda ogroža industrijo in okolje
Platformi Shein in Temu sta v nekaj letih iz neznanih imen postali vodilni v globalni prodaji oblačil, s tem pa tudi simbol novega potrošniškega trenda, imenovanega ultra hitra moda. Ta temelji na izjemno poceni, pogosto slabše kakovostni izdelavi, množični prodaji in hitri zamenjavi kolekcij. A za nizko ceno in privlačno izbiro se skrivajo številna tveganja: od uničujočih vplivov na okolje in delovne razmere do resnih posledic za evropsko tekstilno industrijo.
Promet platforme Shein je leta 2023 v Evropi presegel 7,6 milijarde evrov, kar je skoraj dvakrat več kot leto prej. Temu, ki je na trgu šele od leta 2022, pa je že v prvem četrtletju letos zabeležil več kot 11 milijard evrov prihodkov. Ključ do uspeha je nizka cena, ki postane še privlačnejša v času višjih življenjskih stroškov in gospodarske negotovosti. Mlade potrošnike privlači tudi velik vpliv družbenih omrežij, kjer so agresivne kampanje stalnica.
Številni potrošniki priznavajo, da nakupi na teh platformah hitro prerastejo v navado. Mlajši in starejši kupci se zanašajo na visoke popuste, udobje nakupovanja od doma in večjo izbiro velikosti, ki jih pogosto ne najdejo v fizičnih trgovinah. Po raziskavi Triodos Bank skoraj četrtina državljanov večino oblačil kupi prav na tovrstnih platformah.
A cena, ki jo plača družba, je višja. Tekstilni proizvajalci opozarjajo, da s cenami teh platform ne morejo tekmovati, saj spoštujejo okoljske standarde in delovno zakonodajo. Shein in Temu pa pogosto temeljita na proizvodnji v državah z nizkimi standardi, tudi v okoljih, kjer so bili zaznani primeri otroškega dela in ekstremnih delovnih pogojev. Poročila iz Kitajske in Belgije so razkrila 75-urne delovne tedne, slabe plače in pomanjkanje počitkov.
Ultra hitra moda ima tudi ogromen okoljski odtis. Oblačila so zasnovana za kratko uporabo in hitro zavržena. V zadnjih letih se je količina tekstilnih odpadkov povečala s 16 na več kot 90 milijonov ton letno. Proizvodnja bombaža lahko porabi do 20.000 litrov vode na kilogram, industrija pa je eden največjih virov vodnega onesnaženja zaradi uporabe strupenih kemikalij.
Evropske institucije skušajo s predlogi zakonov omejiti širjenje te prakse. Evropski parlament je predlagal uvedbo carin na izdelke, ki prihajajo iz platform, ki ne izpolnjujejo standardov EU. Francija pa predlaga dodatne obdavčitve, prepoved oglaševanja in kazni za vplivneže, ki sodelujejo pri promociji. A vprašanje ostaja, ali so ti ukrepi dovolj, da upočasnijo potrošniški tok, ki je postal globalen fenomen.
