Ustavno sodišče razveljavilo zakon o ureditvi problematike posojil v švicarskih frankih

Bančni sektor, ki je dal pobudo za ustavno presojo, pravi, da je odločitev pomembna za zaupanje v pravni red. Pobudniki zakona Združenje frank pa so razočarani.

Osrednji očitek bank, ki so vložile pobudo za ustavno presojo, je bil, da zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih učinkuje povratno, kar je na podlagi prvega odstavka 155. člena ustave prepovedano. Drugi odstavek tega člena ustave sicer določa, da lahko samo zakon določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.

Kot je objavilo ustavno sodišče, je posebno pozornost posvetilo vprašanju, ali učinkuje povratno le posamezna določba zakona ali celotni zakon.

Ključna je bila določba 5. člena, ki je opredeljevala valutno kapico. Ustavno sodišče je presodilo, da ureditev, ki sprožitev valutne kapice veže na trenutek pred njeno uveljavitvijo (tj. na menjalni tečaj na dan črpanja kredita), učinkuje povratno na kreditne pogodbe v frankih, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo. Hkrati vse določbe zakona, ki urejajo postopanje pogodbenih strank kreditne pogodbe ter nadzor in ukrepanje Banke Slovenije učinkujejo za naprej, določba, ki ureja metodologijo izračuna valutne kapice, pa omogoča tudi njihovo povratno učinkovanje.

"Zato ne gre za to, da bi celotna zakonska ureditev učinkovala le povratno, temveč za to, da izpodbijana določba zaradi svojega povratnega učinkovanja privede do povratnega učinkovanja zakona kot celote, ki pomeni sistemsko prenovitev kreditnih pogodb, denominiranih v švicarskih frankih, ki so bile sklenjene pred njegovo uveljavitvijo," pojasnjuje ustavno sodišče.

Z razveljavitvijo določbe, ki opredeljuje valutno kapico, in določb zakona, ki se nanjo sklicujejo, bi v zakonu ostala le vsebina, ki ne bi imela nobenega smisla, pravi ustavno sodišče. Zato gre za povratno učinkovanje zakona kot celote, in ne le za povratno učinkovanje njegovih posameznih določb.

Čeprav že ta ugotovitev pomeni, da pogoji iz omenjenega člena ustave niso izpolnjeni, je ustavno sodišče presojalo še, ali obstaja posebna javna korist, ki bi izjemoma terjala uveljavitev zakonske določbe za nazaj. Ugotovilo je, da argumenti predlagatelja ne morejo utemeljiti takšne posebne javne koristi, saj da je predlagatelj izhajal iz stališč o neveljavnosti kreditnih pogodb, denominiranih v tuji valuti, oz. nepoštenosti pogodbenega pogoja, ki denominira kredit v tujo valuto, ki so po presoji ustavnega sodišča "pravno zmotna".

Ustavno sodišče je marca letos do svoje končne odločitve zadržalo izvrševanje zakona. Menilo je namreč, da bi izvajanje zakona lahko povzročilo več morebiti težko popravljivih ali celo nepopravljivih škodljivih posledic.

Zakon, katerega predlog so pripravili v Združenju frank, v parlamentarni postopek ga je vložil državni svet, DZ pa ga je sprejel februarja letos, je med drugim določal, da bi morale banke v posojila v frankih, sklenjena med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, vključiti valutno kapico ne glede na stanje kredita.

Ta bi se aktivirala, ko bi znesek preostanka kredita zaradi spremembe menjalnega tečaja za več kot 10 odstotkov odstopal od zneska preostanka kredita, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita, ali ko bi višina anuitete zaradi spremembe tečaja za več kot 10 odstotkov odstopala od vrednosti anuitete, izračunane po tečaju na dan črpanja kredita.

Banke bi morale v 60 dneh za obstoječe, že odplačane ali spremenjene kreditne pogodbe v frankih ali z valutno klavzulo v frankih pripraviti ustrezno pogodbeno dokumentacijo o ureditvi medsebojnih razmerij, nov amortizacijski načrt in izračun preostanka dolga z upoštevanjem valutne kapice.

Če bi izračun pokazal, da so obveznosti iz pogodbe poplačane, bi morala banka v roku 30 dni posojilojemalcu vrniti morebitno preplačilo. Če obveznosti iz pogodbe še ne bi bile poplačane, pa bi se pogodbeno razmerje nadaljevalo.

Zakon se je nanašal tudi na kreditne pogodbe, ki so romale na sodišče, ne glede na to, ali je sodišče o sporu že odločilo ali ne. Če bi kreditojemalec v primeru nekončanih postopkov sprejel ponudbo banke in v enem mesecu umaknil tožbo, bi mu bila banka dolžna povrniti vse stroške sodnega postopka, ki so nastali do uveljavitve tega zakona, vključno s sodno takso.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, ki je dal tudi odklonilno ločeno mnenje. V zadevi je bil izločen sodnik Rok Čeferin.

Acceto je v ločenem mnenju med drugim navedel, da bi morali v primeru še nerealiziranih pogodb, pri katerih bi prišlo do preračuna skupnega dolgovanega zneska oz. do spremembe pri opredelitvi višine preostalih obveznosti, ureditev presojati z vidika načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena ustave.

V Združenju frank so nad odločitvijo razočarani, so povedali za Večer in dodali, da odločitev ustavnega sodišča še preučujejo. "Kreditojemalci v švicarskih frankih smo nad odločitvijo ustavnega sodišča razočarani, saj se problema teh kreditov ne da rešiti brez posega za nazaj," je za časnik povedal predsednik združenja Matjaž Sušnik.

"Po zadnji sodbi Sodišča EU in dveh odločbah ustavnega sodišča je jasno, da so te pogodbe nepoštene. Zato apeliramo na državo in sodstvo, da zagotovita pospešeno reševanje teh sporov ob upoštevanju prava EU in realno izvedljivem pravnem varstvu potrošnikov," je še za Večer dodal Sušnik.

Združenje bank Slovenije je v odzivu ocenilo, da je odločitev ustavnega sodišča tako za za bančni sektor, celotno gospodarstvo kot tudi za prebivalce zelo pomembna, saj pritrjuje ugotovitvam stroke glede prave retroaktivnosti. Kot pomembno so izpostavili tudi ugotovitev ustavnega sodišča, da ne držijo argumenti predlagatelja zakona o posebni javni koristi, ki da opravičuje povratno veljavnost zakona.

Združenje še pravi, da bančni sektor odločitve ustavnega sodišča ne razume kot svoje zmage, pač pa kot vnovično potrditev, da živimo v urejeni pravni državi.

V Banki Slovenije - ki je kmalu zatem, ko bo poslovne banke vložile pobudo za ustavno presojo, na ustavno sodišče sama podala zahtevo za ustavno presojo - so v odzivu zapisali, da je ustavno sodišče z odločitvijo pritrdilo tudi njihovim stališčem.

Ob tem so poudarili, da sicer razumejo položaj potrošnika finančnih storitev kot šibkejše stranke v pogodbenih odnosih z bankami kot kreditodajalci, da pa zakon problematike ni naslavljal na ustrezen način.

Ker problematika kreditov v frankih ostaja neurejena, si v Banki Slovenije skupaj z drugimi deležniki prizadevajo za "vzpostavitev učinkovitih mehanizmov za naslovitev te problematike", so navedli.