Čeh zlat, Tina Šutej četrta, polovica ekipe na SP v finalu

Doslej je bil od Slovencev na SP zlat le Primož Kozmus v metu kladiva v Berlinu leta 2009. Slednje prvenstvo je tako po žlahtnosti odličij enakovredno letošnjemu v Eugenu, pet finalnih nastopov, vendar z dvema medaljama, pa je bilo tudi v rekordni Osaki leta 2007.

Na prvem prvenstvu v kraljici športov v ZDA je bila blizu odličju Tina Šutej, ki je bila četrta v skoku s palico.

Anita Horvat je bila sedma v finalu na 800 m, na 12. mestu je svoj prvi nastop na SP končala Lia Apostolovski v skoku v višino, 14. je bila Maruša Mišmaš Zrimšek na 3000 m zapreke, v kvalifikacijah pa je bila najbližje finalu Neja Filipič, 16. v troskoku.

Slovenski junak SP je bil Čeh, ki je dosegel tudi rekord prvenstev. Na Haywardu Fieldu je bil razred zase, imel je v finalu dva meta prek 70 m, edini je presegel to mejo in se povsem približal državnemu rekordu 71,27 m, s katerim je v Birminghamu 21. maja letos na diamantni ligi prešel na deseto mesto v zgodovini.

Najboljši dosežek doslej v disciplini, v kateri so tekmovali že na antičnih olimpijadah, je s 74,08 m Nemcu Jürgnu Schultu uspel v domačem Neubrandenburgu 6. junija 1986.

"Pomembne so medalje, vsekakor, zadovoljen sem, da sem svetovni prvak, ampak zame ima večji pomen svetovni rekord. Ta ostane za dlje časa zapisan v zgodovino, v metu diska je, recimo, najstarejši," je odkrito lov na svetovni rekord napovedal Čeh.

Bo prvi favorit za zlato medaljo naslednji mesec, ko bo München gostil evropsko prvenstvo. Po srebru na lanskem dvoranskem prvenstvu in letošnjem dvoranskem SP v Beogradu pa lahko do zlata poseže tudi Tina Šutej, ki je bila v finalu najboljša Evropejka. Po finalu ni skrivala razočaranja, saj se je po lepi sezoni nadejala odličja tudi v Eugenu.

Prvo odličje je Sloveniji na SP prinesel Gregor Cankar, ki je bil leta 1999 v španski Sevilli tretji v skoku v daljino.

Na prvenstvih od leta 2007 do leta 2011 je bila Slovenija med dobitniki odličij; vse je osvojil Primož Kozmus, poleg zlate medalje v nemški prestolnici je bil leta 2007 v Osaki srebrn, leta 2011 v južnokorejskem Daeguju pa bronast.

Na SP v Moskvi 2013 je zasedel nehvaležno četrto mesto in bron zgrešil za 14 centimetrov. S tem je dopolnil svojo zbirko uvrstitev, saj ima na SP vsa mesta od prvega do petega; peti je bil v Parizu 2003.

Boljša od tega njegovega nastopa v francoski prestolnici je bila le četverica, poleg Šutejeve letos pred tem še Cankar, Brigita Bukovec, ki je na 100 m ovire v Atenah leta 1997 zasedla četrto mesto, ter Marija Šestak.

Ta je na prejšnjem SP leta 2019 v Dohi prejela bronasto medaljo, osvojeno v troskoku 12 let pred prvenstvom v Katarju. Šestakova je bila v Osaki peta, a je nato zaradi dopinških prekrškov njenih tekmic pridobila dve mesti in je tako osvojila peto odličje za slovensko atletiko na SP.

V Osaki si je poleg srebra Kozmusa in brona Šestakove peto mesto priborila Brigita Langerholc v teku na 800 m, Miran Vodovnik je bil šesti v suvanju krogle, sedmi pa je bil v sprintu na 100 m Matic Osovnikar.

V Pekingu 2015 je bil v močno pomlajeni reprezentanci, prvič po dolgih letih brez Kozmusa, edini finalist tedaj 21-letni Robert Renner s 13. izidom in slovenskim rekordom v skoku s palico.

V Dohi so se pred tremi leti tri slovenske atletinje uvrstile v finale. Na 10. mestu je v finalu v metu kopja končala Martina Ratej, na 12. mestu Maruša Mišmaš Zrimšek na 3000 m zapreke, na 13. mesto pa se je Tina Šutej za njen prvi članski finale na SP. Maja Mihalinec se sicer ni uvrstila v finale na 200 m, ima pa njeno 12. mesto v zelo ostri in široki konkurenci sprinta finalni lesk.

Na 16. SP v Londonu 2017 je bila Martina Ratej kot edina finalistka deveta v metu kopja. Na desetem SP leta 2005 je najvišjo slovensko uvrstitev s 15. časom polfinala na 200 m dosegla Vrhničanka Alenka Bikar. Slednja je na 8. SP v kanadskem Edmontonu leta 2001 s sedmim mestom v teku na 200 metrov dosegla najboljšo slovensko uvrstitev.

Še sedaj slovenski rekorderki Brigita Bukovec in Britta Bilač sta leta 1997 uspešno nastopili na SP v Atenah. Bukovčeva je bila na 100 metrov ovire četrta, Bilačeva pa sedma v skoku v višino. Brigita Bukovec je v finalu teka na 100 m ovire na SP v Göteborgu leta 1995 zasedla osmo mesto.

Od SP v Tokiu leta 1991 so SP na dve leti, Slovenija pa je imela že v Stuttgartu leta 1993 zastopstvo pod svojo zastavo. V Nemčiji je tedaj Brigita Bukovec dosegla 10. mesto in prvič v karieri prebila magično mejo 13 sekund ter napovedala izjemno športno pot, ki jo je kronala na OI 1996 v Atlanti, kjer je s srebrom osvojila prvo slovensko atletsko olimpijsko odličje.

Pred tem so slovenski atleti in atletinje na SP na prostem trikrat nastopili v sestavi nekdanje jugoslovanske reprezentance. V Helsinkih leta 1983 se nobenemu od trojice ni uspelo prebiti iz predtekmovanj. Podobno se je primerilo tudi na SP 1987 v Rimu in na naslednjem SP leta 1991 v Tokiu.