Slovenska atletika z EP v Münchnu z dvema medaljama

Na 25. evropskem prvenstvu v atletiki v Münchnu je Slovenija z dvema odličjema prišla do skupno že desete medalje na prvenstvih stare celine v kraljici športov. Na sprejemu reprezentance, ki se je vrnila iz bavarske prestolnice, je bil tudi svetovni prvak Kristjan Čeh, srebrn v metu diska. Bronasta je bila v skoku s palico Tina Šutej.

Slovenska atletika z EP v Münchnu z dvema medaljama

Predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar je na sprejemu najprej povedal, da bosta Čeh in njegov trener Gerd Kanter za uspeh od zveze dobila 9000 evrov, Tina Šutej in trener Milan Kranjc pa 5500 evrov. Čeh pa bo dobil še svojo oljko v drevoredu atletskih velikanov v Splitu, kjer je opravil del priprav.

"Če bi mi kdo pred sezono dal naslov svetovnega prvaka in evropskega podprvaka, bi podpisal. V kvalifikacijah EP sem dosegel rekord prvenstev. Finale se je začel z negativno energijo finalistov, prek 68 m sem vrgel, kar lahko v vsakem položaju. Imel sem slab dan, a sem osvojil drugo mesto. Litovcu Mykolasu Alekni bom čez dve leti odvzel naslov v Rimu, bova pa v naslednjem desetletju verjetno največja tekmica in pričakujem, da me bo priganjal do mojega maksimuma," je napovedal Čeh.

"Moj finalni nastop je bil zelo stresen, ker sem si na ogrevalnem skoku s sprinterico porezala dlan. Oskrbeli so me in sem kljub velikemu pritisku in stresu potegnila iz sebe vse in prišla do medalje," je kratko najpomembnejši del nastopa strnila Šutejeva, ki je po tekmi dobila devet šivov.

V tej sezoni je osvojila dve medalji, še marca bron na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Beogradu, bila pa je četrta na svetovnem prvenstvu julija v Oregonu. Ker je že odpotovala na naslednjo tekmo v Nemčijo, se je javila prek video povezave.

Dobnikar je reprezentanci pred prvenstvom obljubil, da bo vsakemu članu podaril par športne obutve uradnega opremljevalca zveze, če bo ekipa osvojila najmanj dve medalji in tri finalne uvrstitve.

Skupaj je bilo finalnih nastopov pet, presenetljivo je bila peta Martina Ratej v metu kopja, sedma je bila Lia Apostolovski v skoku v višino, 15. pa Maruša Mišmaš Zrimšek na 3000 m zapreke. V polfinalu je tekel mladinski svetovni podprvak Ian Matic Guček in bil 18. na 400 m ovire, preostali so izpadli v kvalifikacijah, kjer sta bili na 11. in 13. mestu najvišje štafeti 4 X 400 m, 16. izid (17. mesto) pa je dosegla Jerneja Smonkar na 800 m.

"Še več časa in sredstev bomo posvetili štafetam, kar se je že doslej obrestovalo. Predlagal bom neke vrste selektorja za mladinsko reprezentanco, da bi bil prehod potem v člansko selekcijo čim lažji in s čim manj napakami," je napovedal Dobnikar.

Na novinarski konferenci je bil tudi predsednik Hrvaške atletske zveze Ivan Veštić. Tudi za Hrvaško je bilo prvenstvo v Nemčiji najuspešnejše doslej s tremi medaljami, zlata sta bila Sandra Perković (disk) in Filip Maihaljević (krogla), srebrna pa Matea Parlov Koštro (maraton).

"Na ogromnem Olimpijskem stadionu v Münchnu je bilo v izjemnem vzdušju lepo nastopati. Tam je bilo 22 slovenskih predstavnikov in to je res izjemen uspeh za tako majhno državo, tega ni nihče podaril in tudi zato je slovenska atletika tako uspešna. Smo veliki prijatelji. To kaže tudi to, da se je Maihaljević pozimi pripravljal v Novem mestu, Čeh pa v Splitu. Tam imamo pomnik atletskih velikanov, oljko posadimo tistemu, ki je tekmoval ali se pripravljal na tamkajšnjem stadionu ter potem osvojil medaljo na velikem tekmovanju. Trem Slovencem, Brigiti Bukovec, Borutu Bilaču in Primož Kozmusu, se je sedaj pridružil še Čeh," je pojasnil Vešitić.

Slovenija je na EP pred letošnjim prvenstvom osvojila osem odličij, zadnjega je Robert Renner z bronom v skoku s palico osvojil na EP julija 2016 v Amsterdamu.

Le dve izmed medalj sta bili zlati. Prvi mesti sta osvojili leta 1994 v Helsinkih Britta Bilač v skoku v višino in leta 2002 prav tako v Münchnu Jolanda Čeplak v teku na 800 m.

Srebrni medalji sta si pritekla Stanko Lorger na 110 m ovire leta 1958 v Stockholmu in leta 1998 v Budimpešti Brigita Bukovec na 100 m ovire.

Poleg Rennerja so na tretji stopnički zmagovalnega odra stali še Nataša Urbančič Bezjak v metu kopja leta 1974 v Rimu, Borut Bilač v skoku v daljino leta 1990 v Splitu ter Matic Osovnikar leta 2006 v Göteborgu v teku na 100 m.

Publish the Menu module to "offcanvas" position. Here you can publish other modules as well.
Learn More.