Okvirno znana trasa ob 30. obletnici kolesarske dirke po Sloveniji

Znana so mesta, ki bodo ob 30. obletnici prve izdaje med 14. in 18. junijem gostila začetke in konce etap. Podrobnosti o ekipah in ključnih točkah trase bodo znane na novinarski konferenci 12. aprila.

Mednarodna kolesarska zveza (Uci) je slovensko pentljo tako kot zadnja leta uvrstila v drugi rang preizkušenj Uci Pro.

To je po mnenju direktorja dirke Bogdana Finka, ki je sodeloval na okrogli mizi, na kateri je omizje povezalo preteklost, sedanjost in prihodnost slovenske pentlje, primerna raven za zanimivo dirkanje in ustrezno promocijo države.

Začetek petdnevne preizkušnje bo v Celju. Knežje mesto je gostilo tudi cilj prve etape premierne izdaje leta 1993. To so sicer organizatorji in celjska občina sporočili pred natanko mesecem dni, danes pa so razkrili še ostala mesta, ki bodo gostila začetke in zaključke etap.

Prva se bo končala v Rogaški Slatini, druga pa se bo začela v Žalcu in končala v Ormožu. Tretja bo kolesarje vodila od Grosupljega do Postojne. Četrta se bo začela v prestolnici in končala v Kobaridu, medtem ko se bo zadnja etapa tradicionalno končala na glavnem trgu v Novem mestu. Začela se bo na Vrhniki.

"Vse trase so še v dokončni obdelavi. Kateri vzponi, zavoji, spusti, ciljni sprinti bodo gostili dirko, bo znano na uradni predstavitvi. Takrat bo jasno, koliko višinskih metrov čaka kolesarje na dirki. Tudi z ekipami in posamezniki smo še v fazi dogovarjanja," je v izjavah po koncu okrogle mize dejal Fink.

Nastop Tadeja Pogačarja na dirki, na kateri je slavil zadnji dve leti, še ni stoodstotno potrjen. To bi bil sicer glavni preizkus pripravljenosti 24-letnika pred Tourom, a tudi v primeru, da se bo odločil za nastop na kakšni drugi dirki, Fink vidi priložnost za ostale.

"To bi bila priložnost za vse nas v organizacijskem odboru. Razmišljamo tako, da imamo odlične kolesarje in če ni Pogačarja, pomeni to priložnost za vse ostale. Ker ko pride Tadej Pogačar, ki v narekovajih osmeši konkurenco na Pariz-Nici, je jasno, da mora na dirki po Sloveniji zmagati," je na druženju z mediji dodal direktor dirke po Sloveniji.

O tem, kako visoko lahko s samo dirko posežejo v naslednjih letih, ni želel posebej razpredati. Če tekmovalno zdajšnje stanje bržčas predstavlja vrhunec, se da storiti korake naprej na drugih področjih.

"Mislim, da je to idealna raven za slovenske ekipe, tuje kolesarje in petdnevno dirkanje. Čedalje večji je poudarek na varnosti tekmovalcev in varnosti tras. Gledalci si želijo spektakla, ampak tudi varnost je pomembna. Zato se želimo predstaviti kot pozitivna, varna država in mislim, da smo na dobri poti," je o tem razpredal Fink.

"Dirka letos praznuje 30 let. Ko smo startali, je bila to amaterski raven, potem pa je šlo vse višje in dlje. Nihče si ni predstavljal, da bomo mi v istem terminu konkurenčni največjim dirkam po svetu. Zdaj smo tu, kar je velika odgovornost in izziv za naprej," je o razvoju dirke, ki je z neposrednimi prenosi od 2017 prisotna tudi na Eurosportu, še dodal Fink.

Ob direktorju preizkušnje in nekdanjem udeležencu na njej so bili na okrogli mizi prisotni predvsem akterji, ki so zaznamovali prvo izdajo dirke po Sloveniji. Ta je bila takrat na sporedu v zgodnejšem terminu, slavil pa je Boris Premužič.

Na omizju so se prvemu zmagovalcu, takrat je za to prejel rumeno majico, pridružili tudi takrat drugouvrščeni Srečko Glivar, tretji Gorazd Štangelj, zdaj športni direktor Bahrain-Victoriousa, ter prav tako poznavalec kolesarstva, takratni tekmovalec in dolgoletni funkcionar Martin Hvastija.

Spomine so skozi različna obdobja obujali tudi Boris Lozej, član prvega organizacijskega odbora dirke in kasnejši predsednik Kolesarske zveze Slovenije, aktualna predsednica organizacijskega odbora Mojca Novak ter Primož Čerin, eden prvih slovenskih profesionalnih kolesarjev.