Titmus nadaljevala zlati niz, Ledecky tokrat le bronasta, osmo zlato Dressla

Avstralka, ki je nedavno na domačih kvalifikacijah postavila drugi najboljši čas v zgodovini te discipline, je v pariškem finalu slavila s 3:57,49. Premagala je Kanadčanko Summer McIntosh, tretje mesto je osvojila Ledecky.

Za Titmus je zmaga v tej disciplini že druga zaporedna olimpijska, saj je slavila tudi v Tokiu, kjer je bila najboljša še na 200 metrov prosto, druga na 800 metrov prosto ter tretja v štafeti 4 x 200 m prosto.

"Predvsem čutim veliko olajšanje. Pred tekmo je bilo veliko pričakovanja in pritiska, toda če sem se kaj naučila, je to obvladovanje pritiska. Vesela sem, da mi je uspel dober izid, pa tudi, da sem bila del te tekme ob legendi, kot je Katie," je po zmagi dejala Avstralka. Na današnji finalni tekmi je bila še na polovici virtualno v času novega svetovnega rekorda, a je na koncu popustila.

Ledecky pa je osvojila še tretjo olimpijsko medaljo v tej disciplini in obenem dopolnila komplet odličij, potem ko je bila v Riu 2016 zlata, v Tokiu 2020 pa srebrna. Prvo olimpijsko medaljo v karieri pa si je priplavala še ne 18-letna McIntosh, Kanadčanka je bila na prejšnjih igrah v Tokiu dvakrat četrta.

Na tej razdalji v moški konkurenci je zmagal Lukas Märtens. Dvaindvajsetletnik je slavil s časom 3:41,78 in si priplaval prvo kolajno na olimpijskih igrah. Srebro je osvojil Avstralec Elijah Winnington, bron pa Korejec Kim Woomin, sicer aktualni svetovni prvak.

Današnja zmaga za Märtensa predstavlja največji uspeh kariere. Na olimpijske igre je sicer pripotoval kot glavni favorit. Märtens je že osvajal medalje na svetovnih prvenstvih v letih 2022, 2023 in 2024, ko je bil drugi in dvakrat tretji.

Dolgo je kazalo, da bo Nemec postavil tudi svetovni rekord, saj je bil ob obratih dolgo v zelenem, ki označuje izboljšan čas rekorda. Nazadnje še pri 350 metrih, vendar ni zdržal do konca.

"Zadnja leta so bila naravnost fenomenalna, zdaj pa še krona na tej tekmi v letu, ki je bilo zame izjemno težko. Zdelo se je, da bo nemogoče stati na vrhu prav v tej disciplini, a mi je uspelo," je po velikem uspehu dejal nemški plavalec.

Avstralska ženska štafeta v postavi Meg Harris, Emma McKeon, Mollie O'Callaghan in Shayna Jack je zmagovalka preizkušnje na 4 x 100 metrov prosto. S časom 3:28,92 so Avstralke postavile tudi nov olimpijski rekord. Današnji finalni izid je drugi najhitrejši dosežek v zgodovini, le avstralska štafeta je bila lani na SP na Japonskem hitrejša s svetovnim rekordom 3:27,96. Srebro je pripadlo Američankam, bron pa Kitajkam.

Američani Dressel, Jack Alexy, Chris Guiliano in Hunter Armstrong pa so slavili na 4 x 100 metrov prosto s časom 3:09,28, za Dressla je to že osma zlata medalja na OI. Pet jih je osvojil v Tokiu leta 2021, še dve pa v Riu 2016. Z današnjo osmo zlato kolajno se je po številu najžlahtnejših medalj izenačil z rojakom Mattom Biondijem, ki je bil osemkrat zlat med letoma 1984 in 1992. Na seznamu najboljših vseh časov pa je zdaj še zmago oddaljen od rojaka Marka Spitza (devet zlatih med letoma 1968 in 1972). Na tem seznamu je sicer daleč pred vsemi še en Američan Michael Phelps s 23 zlatimi medaljami (2004 - 2016).