Visoki športniki pogosto navdušujejo v košarki, odbojki in drugih športih, kjer dolge okončine predstavljajo prednost. Povsem drugačna vprašanja pa se odprejo pri maratonu. Ali lahko človek, visok več kot 220 centimetrov, uspešno preteče 42 kilometrov?
Raziskav o zelo visokih tekačih je malo, vendar strokovnjaki opozarjajo, da njihovo telo pri teku prenaša precej večje obremenitve. Daljše noge in roke pomenijo večje sile v sklepih, tetivah in mišicah, zato je tveganje za poškodbe večje. Posebej obremenjeni so kolena, Ahilova tetiva in stopala.
Dodatno težavo predstavlja telesna masa. Tudi če ima zelo visok športnik podoben delež telesne maščobe kot povprečen tekač, mora med maratonom premikati precej več kilogramov. To poveča porabo energije in obremenitev celotnega gibalnega sistema.
Kljub temu višina sama po sebi ni nepremostljiva ovira. Številni nekdanji profesionalni športniki, visoki več kot dva metra, so po koncu kariere uspešno pretekli maratone in celo triatlone. To kaže, da je z ustrezno pripravo mogoče premagati tudi zelo dolge razdalje.
Strokovnjaki poudarjajo, da morajo visoki tekači treningu pristopiti nekoliko drugače. Napredovanje mora biti počasnejše, saj telo potrebuje več časa za prilagajanje na ponavljajoče se obremenitve. Pomemben del priprav predstavljajo vaje za moč, ki pomagajo stabilizirati sklepe in zmanjšujejo tveganje za poškodbe.
Posebno pozornost je treba nameniti tudi izbiri obutve. Zaradi večjih sil ob stiku s podlago so priporočljivi tekaški copati z boljšim blaženjem. Pri zelo visokih športnikih je lahko izziv že iskanje ustrezne velikosti, zato pogosto uporabljajo posebej izdelano obutev.
Večja telesna masa vpliva tudi na prehrano med dolgimi teki. Visoki tekači porabijo več energije, zato morajo med maratonom zaužiti več ogljikovih hidratov in poskrbeti za zadostno hidracijo. Ker toploto oddajajo počasneje, imajo lahko v vročem vremenu več težav s pregrevanjem.
Pomembna je tudi tehnika teka. Strokovnjaki odsvetujejo pretirano dolge korake, saj ti še povečajo obremenitev sklepov. Veliko bolj smiselno je poiskati naraven ritem teka, ki ustreza posameznikovi telesni zgradbi.
Višina torej ni razlog, da nekdo ne bi mogel uspešno preteči maratona. Zahteva pa drugačen pristop k treningu, več potrpežljivosti in dobro načrtovane priprave. Ob ustrezni telesni pripravljenosti lahko tudi zelo visoki športniki uspešno premagajo eno najzahtevnejših tekaških preizkušenj.
