Slovo od hišnega ljubljenčka je za številne lastnike ena najtežjih življenjskih preizkušenj. Španski veterinar Alfredo Molina v svojih objavah na družbenih omrežjih opozarja, da psi in mačke smrti ne doživljajo na enak način kot ljudje. Po njegovih besedah jih bolj kot lastna usoda prizadene stiska njihovih skrbnikov.
Molina, ki je na družbenih omrežjih znan pod imenom @alfredomolinavet, meni, da živali v zadnjih dneh življenja zaznavajo čustveno stanje ljudi okoli sebe. Po njegovih opažanjih se številni psi in mačke tudi takrat, ko so močno oslabeli, trudijo ostati v bližini svoje družine.
»Tvoj hišni ljubljenček se ni bal smrti. Bal se je gledati tvoje trpljenje,« je zapisal v eni svojih najbolj deljenih objav.
Veterinar poudarja, da so številni lastniki že doživeli trenutke, ko se jim je pes ali mačka približal med jokom ali ostal ob njih v tišini v težkih življenjskih obdobjih. Po njegovem mnenju se podobno vedenje pogosto pojavi tudi ob koncu življenja živali.
Po njegovih besedah živali zaznavajo napetost, žalost in tesnobo svojih skrbnikov. Zato nekateri psi kljub izčrpanosti poskušajo vstati in priti do družinskih članov, številne mačke pa iščejo telesni stik vse do zadnjih trenutkov.
Molina opozarja tudi na občutek krivde, ki po smrti hišnega ljubljenčka pogosto spremlja lastnike. Veliko ljudi meni, da niso storili dovolj ali da so svojo žival razočarali, ker je niso mogli rešiti.
»Včasih verjamemo, da smo jih izdali, ker jih nismo mogli rešiti. Morda pa je bilo vse, kar so potrebovali, to, da si bil ob njih, miren, z ljubeznijo in da si jih spremljal,« pravi veterinar.
Ob tem poudarja, da psi in mačke smrti ne razumejo na enak način kot ljudje. Po njegovem ne razmišljajo o prihodnosti ali o tem, koliko časa jim je še ostalo, zelo dobro pa zaznajo čustveno stanje ljudi, s katerimi živijo.
Po njegovem mnenju bi morala prav ta ugotovitev pomagati družinam pri slovesu. Namesto da zadnje trenutke zaznamujeta strah in obup, svetuje, naj jih spremljata mir in bližina.
»Poslovimo se iz ljubezni in ne iz trpljenja,« sporoča Molina.
Dodaja, da spomini na skupno življenje ostanejo tudi po smrti živali. »Obstajajo odsotnosti, ki strejo srce, a tudi slovesa, ki ga napolnijo za vedno. Ljubezen, ki ste jo delili, se ne konča, ko odidejo. Ostane v vsakem spominu, vsakem pogledu in vsakem trenutku, ki ste ga preživeli skupaj,« je zapisal.
