Vročina lahko močno vpliva na športne dosežke, novejše raziskave pa kažejo, da ženske za učinkovito prilagajanje visokim temperaturam potrebujejo drugačen pristop kot moški. Strokovnjaki opozarjajo, da so bile smernice dolga leta oblikovane predvsem na podlagi raziskav pri moških, zato priporočila za športnice niso bila vedno ustrezna.
Raziskovalci z Inštituta za zdravje in šport Univerze Victoria v Melbournu pojasnjujejo, da se žensko telo na vročino odziva drugače zaradi telesne zgradbe, načina ohlajanja in vpliva hormonov. Ženske se običajno začnejo potiti pozneje in manj intenzivno, več toplote pa oddajajo s povečanim pretokom krvi skozi kožo.
Pomembno vlogo imajo tudi hormoni. Med posameznimi fazami menstrualnega cikla se lahko osnovna telesna temperatura spremeni, kar vpliva na občutek vročine in sposobnost ohlajanja telesa. Zaradi tega strokovnjaki športnicam priporočajo, naj spremljajo, kako različne faze cikla vplivajo na njihovo počutje med vadbo.
Po ugotovitvah raziskav lahko ženske za primerljivo stopnjo prilagoditve potrebujejo več treningov v vročih razmerah. Priporočljivo je, da prilagajanje poteka približno dva tedna pred tekmovanjem, pri čemer se obremenitev stopnjuje postopno. Vadba naj sprva traja krajši čas, pozneje pa se lahko podaljša na približno uro in pol.
Strokovnjaki svetujejo, da med prilagajanjem športniki spremljajo predvsem moč vadbe, ne pa srčnega utripa, saj se ta v vročini zaradi dodatne obremenitve srčno-žilnega sistema naravno zviša.
Pri pripravah lahko pomagajo tudi savna, vadba v ogrevanih prostorih ali nošenje toplejših oblačil, vendar mora biti izpostavljenost vročini postopna in varna. Dolgotrajno previsoka telesna temperatura namreč povečuje tveganje za toplotne zaplete.
Posebno pozornost namenjajo hidraciji. V vročini telo porablja več tekočine, zato priporočajo tehtanje pred in po vadbi ter nadomeščanje izgubljene tekočine skupaj z elektroliti. V vročem okolju se poveča tudi poraba ogljikovih hidratov, zato je ustrezna prehrana še pomembnejša.
Dodaten izziv predstavlja visoka zračna vlaga. Ker znoj počasneje izhlapeva, se telo težje ohlaja, srce pa mora delati intenzivneje. Posledice so hitrejša utrujenost, večje tveganje za dehidracijo in slabša športna zmogljivost.
Raziskovalci poudarjajo, da je na tem področju še veliko odprtih vprašanj. Med drugim želijo natančneje raziskati vpliv menstrualnega cikla, hormonske kontracepcije in drugih fizioloških razlik, da bi lahko pripravili še bolj prilagojena priporočila za športnice.
