Zlato dosega nov rekord, svetovne borze v minusu, vlagatelji izgubljajo zaupanje v dolar
Cena zlata je v torek zjutraj dosegla nov rekord in presegla prejšnjega iz aprila. Ob tem so številne svetovne borze beležile izgube, vlagatelji pa so se množično zatekli k plemenitim kovinam. Zlato, ki velja za varno zatočišče v času negotovosti, je doseglo 3.578,40 dolarja za unčo, kar je nov zgodovinski rekord. Kasneje se je cena nekoliko umirila na 3.549,10 dolarja, a še vedno ostala višja za 1,1 odstotka v primerjavi z začetkom dneva.
K rasti cene zlata je po mnenju analitikov pripomogla tudi zaostrena kritika nekdanjega predsednika Donalda Trumpa na račun ameriške centralne banke in drugih institucij. Po ocenah analitikov to spodkopava zaupanje v ameriški dolar, zaradi česar vlagatelji preusmerjajo naložbe v varnejše alternative. Srebro je v tem valu pridobilo kar 1,8 odstotka in prvič po letu 2011 preseglo 40 dolarjev za unčo, s čimer se je ustavilo pri 41,46 dolarja.
Strokovnjak Stephen Innes iz SPI Asset Management opozarja, da ne gre zgolj za rast cen, temveč za jasno sporočilo trga, da se zaupanje v ameriško valuto maje. Cene zlata so se od začetka leta 2023 skoraj podvojile, kar odraža dolgoročne skrbi glede ameriške monetarne politike, javnega dolga in geopolitičnih napetosti.
Medtem ko so ameriški trgi zaradi praznika dela ostali zaprti, je večina svetovnih borz beležila padce. Nemški indeks DAX je izgubil 1,1 odstotka, pariški CAC 40 je ostal skoraj nespremenjen, britanski FTSE 100 pa je zdrsnil za 0,4 odstotka. Prav tako so bile negativne tudi terminske pogodbe na newyorških borzah, saj so terminske pogodbe za indeks S&P 500 padle za 0,5 odstotka, Dow Jones pa za 0,4 odstotka.
Zaskrbljenost na trgu je dodatno podžgala sodba zveznega pritožbenega sodišča ZDA, ki je s 7 proti 4 odločilo, da je Donald Trump prekoračil pooblastila pri uvedbi višjih carin za številne države. Čeprav sodba za zdaj carin še ne odpravlja, odpira prostor za pritožbo na vrhovno sodišče.
Azijske borze so bile mešane. Medtem ko je tokijski Nikkei pridobil 0,3 odstotka in južnokorejski Kospi kar 0,9 odstotka, sta hongkonški Hang Seng in šanghajski indeks zabeležila 0,5-odstotni padec. Avstralski ASX je izgubil 0,3 odstotka, medtem ko sta indeksa v Indiji in Bangkoku pridobila po 0,4 odstotka.
Poleg plemenitih kovin in delnic so se dvignile tudi cene nafte. Zahodnoteksaška nafta (WTI) je poskočila za 1,86 dolarja na 65,87 dolarja za sod, medtem ko je nafta Brent dosegla 69,37 dolarja, kar je 1,22 dolarja več kot dan prej.
Na valutnih trgih se je ameriški dolar nekoliko okrepil. V primerjavi z jenom je poskočil s 147,18 na 148,54, medtem ko je evro padel z 1,1711 na 1,1635 dolarja.
Vlagatelji ta teden pričakujejo še objavo več gospodarskih kazalnikov, med njimi naročila trajnih dobrin, stopnjo brezposelnosti, podatke o evropski proizvodnji in indeks cen življenjskih potrebščin v evroobmočju. Ti bodo pokazali, kako trgi reagirajo na povečano negotovost in morebitne spremembe v monetarnih politikah ključnih svetovnih sil.
